»‪#‎UTKG je uradno končan v Logarski dolini. Prečenje Kamniško – Savinjskih Alp nam je vzelo več časa kot načrtovano, opreme za nočni tek pa nimamo. Izziv ostaja. Jaka Zajšek in moja malenkost se zahvaljujeva vsem sodelujočim.«

Tako je Roman na svojem Facebook profilu objavil zaključek prvega poskusa simbolične povezave štartov obeh gorskih vzponov, ki sta jih v letu 2015 prvič organizirala z Jakom. Na štartu, pri spodnji postaji kabinske žičnice pod Krvavcem, so se jima pridružili štirje izvrstni tekači: Ivi Hrastovec, Tomaž Kristavčnik, Miha Kosec in Anže Česen. Ob 6:00 so se podali po trasi Vzpona na Krvavec, naprej na Zvoh, preko Kalškega grebena in Kalške gore do Kokrškega sedla. Od tod jih je pot vodila proti bivaku pod Grintavcem, mimo Skute na Tursko goro, nato pa čez Kotliče v smeri proti Kamniškemu sedlu in naprej proti Okrešlju ter v Logarsko dolino.

Izkazalo se je, da je planiranih šest do sedem ur za ta del poti bil absolutno premalo, saj so se v Logarsko spustili šele po dobrih osmih urah in pol. Poleg tega so jim oblačnost in posamezne dežne kaplje povzročale skrbi glede vremena. Ocenili so, da tudi ob stabilnem vremenu ne bodo prišli na cilj pred temo. Ker niso načrtovali teka v temi, tudi niso imeli s seboj svetilk, zato so se odločili, da tečejo do vstopa v Logarsko dolino, tam pa svoj podvig zaključijo.

Drugi del poti, od Logarske do Žekovca (kjer je bil štart Vzpona na Golte), je dolg dobrih 40 kilometrov in zahteva okoli 1900 metrov vzponov, je pa bistveno bolj tekaški, tako da bi zanj po nekaterih ocenah potrebovali še dodatnih 7 ur.

Za seboj so vseeno pustili več kot 30 kilometrov poti, od tega je dobršen del potekal nad 2000 metri nad morjem. Na tehnično zahtevni trasi, na kateri je bilo možnosti za tek pravzaprav zelo malo, se je nabralo za okoli 2800 višinskih metrov vzponov in 2700 metrov spustov. Kljub temu, da zastavljenega cilja niso dosegli, so se tekači poslovili vedre volje. Zadovoljni, da so se bolje spoznali, izmenjali izkušnje ter spoznali vsak nekaj novih vrhov, so se dogovorili, da zgodbe o UTKG še ni konec. Izziv preteči celotno traso v enem kosu ostaja.

Preberite tudi Anžetov blog >